Afera s krediti v švicarskih frankih predstavlja enega najodmevnejših finančnih in pravnih primerov v sodobni slovenski zgodovini.
Gre za zgodbo tisočih potrošnikov, ki so med letoma 2003 in 2010 najemali ugodne kredite v tuji valuti – švicarskem franku (CHF) – saj so banke te produkte predstavljale kot varne, stabilne in finančno ugodne. V resnici pa se je ta odločitev za mnoge spremenila v pravo finančno tragedijo. Ko je tečaj švicarskega franka začel naraščati, so se mesečni obroki kreditov močno povečali, številni kreditojemalci pa so se znašli v dolgovih, ki so presegli vrednost njihovih nepremičnin.
Razsodba – prelomno leto 2023
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 2023 sprejelo zgodovinsko odločitev, s katero je razveljavilo številne kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih. Ključni razlog je bil ugotovljen v nepoštenih pogodbenih pogojih. Sodišče je ocenilo, da so bile pogodbe sestavljene na način, ki ni zagotavljal preglednosti in enakovrednosti med bankami ter potrošniki. V odločbi je zapisano, da so banke ravnale v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, saj kreditojemalcev niso dovolj jasno opozorile na tveganja, povezana z nihanjem tečaja.
Ta odločitev je pomenila prelomnico – afera kredita v švicarskih frankih je postala ne le finančna, temveč tudi pravna in družbena zadeva, ki je na novo definirala razmerje med bankami in potrošniki v Sloveniji.
Evropski pravni okvir in slovenska zakonodaja
Vrhovno sodišče RS se je pri odločitvi sklicevalo tudi na evropsko zakonodajo, predvsem na Direktivo 93/13/EGS o nepoštenih pogodbenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki potrošnike varuje pred zlorabami močnejših pogodbenih strank. Sodišče Evropske unije je že večkrat poudarilo, da mora biti vsak pogodbeni pogoj zapisan jasno in razumljivo, tako da potrošnik razume ekonomske posledice svojega podpisa. V primeru kreditov v švicarskih frankih to ni bilo zagotovljeno.
Slovenska sodna praksa se je temu standardu približala skozi postopke, ki so jih sprožili kreditojemalci, nezadovoljni z obremenitvami, ki so jih povzročile spremembe tečaja CHF. Afera s krediti v švicarskih frankih je tako razkrila sistemske pomanjkljivosti v informiranju potrošnikov, kar je spodbudilo spremembe v zakonodaji o varstvu potrošnikov in bančnem nadzoru.
Zakaj so bile pogodbe razveljavljene
Materialnopravna podlaga za razveljavitev kreditnih pogodb v švicarskih frankih temelji na Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Obligacijskem zakoniku (OZ). Po teh določbah se lahko pogodba, ki vsebuje nepoštene pogoje, razveljavi v celoti ali delno. Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da so banke zavajale potrošnike s pomanjkljivimi informacijami o tečajnem tveganju – torej o možnosti, da bi se obrok v domači valuti lahko znatno povečal.
V eni od ključnih sodb (opr. št. II Ips 8/2022) je sodišče ugotovilo, da potrošniki niso mogli razumeti dejanskega obsega tveganja, saj jim banke niso predstavile tako imenovanega “črnega scenarija”. Potrošniki so verjeli, da je njihov obrok stabilen, v resnici pa so bili izpostavljeni valutnemu tveganju, ki ga niso mogli obvladovati.
Posledice za domači trg in potrošnike
Na slovenski trg je afera kredita v švicarskih frankih vplivala na več ravneh. Prvič, povzročila je neposredno finančno škodo tisočem gospodinjstev, ki so zaradi dviga franka izgubila velik del svojega premoženja. Drugič, sprožila je krizo zaupanja v bančni sektor, saj so mnogi potrošniki izgubili zaupanje v poštenost finančnih institucij.
Odločitev Vrhovnega sodišča RS je odprla pot za množične tožbe proti bankam, ki so morale vračati preplačila kreditojemalcem. Pravne službe so bile preobremenjene s postopki, saj je več sto primerov dobilo epilog v korist potrošnikov. Na trgu je prišlo tudi do sprememb v bančnih praksah – banke so bile prisiljene izboljšati svoje informacijske postopke in preglednost pri ponujanju finančnih produktov.
Z vidika potrošnikov je afera s krediti v švicarskih frankih predstavljala pomembno lekcijo: krediti v tuji valuti nosijo tveganja, ki lahko dolgoročno presežejo kratkoročne koristi. Po razsodbah sodišč se je močno povečala ozaveščenost javnosti o pomembnosti pojasnilne dolžnosti bank.
Sodne prakse in evropski vplivi
Evropsko sodišče (SEU) je v več primerih, med drugim v zadevah C-26/13, C-186/16 in C-520/21, postavilo jasne smernice glede obveznosti bank. Banke morajo potrošnikom razkriti vsa relevantna tveganja, vključno z možnostjo občutnega zvišanja valutnega tečaja. V primeru afere zaradi kreditov v švicarskih frankih se je izkazalo, da so slovenske banke te informacije imele – opozorila je že leta 2006 izdala Banka Slovenije –, vendar jih kreditojemalcem niso dovolj jasno in razumljivo predstavile.
Vrhovno sodišče RS je s svojo sodbo sledilo tej evropski praksi. S tem je Slovenija postala ena izmed držav EU, ki je v celoti razveljavila pogodbe v švicarskih frankih, kar je imelo močan precedenčni učinek tudi v regiji.
Ekonomski in družbeni vpliv afere
Ekonomske posledice afere s krediti v švicarskih frankih so bile občutne. Po ocenah finančnih strokovnjakov so slovenske banke skupaj izgubile več sto milijonov evrov zaradi vračil preplačil in obresti. Po drugi strani pa je veliko kreditojemalcev prvič po letih dobilo občutek pravne zaščite in pravičnosti.
Afera je razgalila tudi širši družbeni problem – pomanjkanje finančne pismenosti med prebivalstvom. Mnogi kreditojemalci so ob podpisu pogodbe verjeli, da gre za varne in ugodne kredite, saj so jim banke obljubljale nizke obrestne mere in stabilnost. Ko se je frank okrepil, so se njihove obveznosti povečale tudi za več kot 50 %, kar je privedlo do osebnih stisk, izgube domov in dolgotrajnih sodnih sporov.
Zaključek – pomen afere za prihodnost
Afera s krediti v švicarskih frankih ni le zgodba o valutnem tveganju in nepoštenih pogodbenih pogojih, temveč tudi o ponovni vzpostavitvi zaupanja v pravno državo. Odločitev Vrhovnega sodišča RS iz leta 2023 je pomemben korak v zaščiti potrošnikov in priznavanju odgovornosti finančnih institucij.
Danes je jasno, da mora biti vsak potrošnik ob sklenitvi pogodbe popolnoma seznanjen z vsemi tveganji, ki jih prevzema, hkrati pa morajo banke ravnati v skladu z najvišjimi standardi preglednosti in poštenosti. Afera s krediti v švicarskih frankih je zato postala simbol boja za pravice potrošnikov in opozorilo, da mora biti finančni sistem vedno v službi ljudi, in ne obratno.